Temperatura
Temperatura – ena od sedmih osnovnih veličin, je del vsakdana tudi nas vseh. Mimogrede – ste vedeli, da naj bi termometer izumil že Galileo, konec 16. stoletja?
02. 11. 2021
![]()
02. 11. 2021
V antični Grčiji pa so poznali 8 točk temperamentum-a, temperaturnih stanj pacientov in efektov zdravil nanje. Danes se s temperaturo srečujemo na vsakem koraku. Poleg telesne temperature smo v letošnjih zares pravih poletnih dneh spremljali predvsem temperaturo zraka ter seveda morja. Kaj pa temperatura v hladilniku? Ta je izjemno pomembna pri shranjevanju ter prevozu zdravil ter ostalega hitro pokvarljivega blaga. A to je že druga zgodba, o kateri bomo govorili naslednjič.
Že v času antične Grčije
Zgodovina merjenja
- Merjenje sega v antično Grčijo. Grk Galen je zapisal 8 točk temperamentum-a, temperaturnih stanj pacientov in efektov njegovih zdravil nanje (130-200 AD) – merjenje z roko.
- Konec 16 st. naj bi Galileo izumili prvi termometer – termoskop.
- 1641 – Ferdinand II de‘ Medici izdela prvi zaprti termometer – alkohol ločen od atmosferskih vplivov.
- Leta 1710 Fahrenheit naredi termometer kalibriran na osnovi fiksnih točk.
- Leta 1889 prva mednarodna temperaturna skala.
- Zadnja – trenutno veljavna internacionalna temperaturna skala je ITS-90.
Kaj pa °C?
Osnovna merska enota
- Temperatura je ena osnovnih termodinamičnih spremenljivk, ki določa stanje teles in jo merimo s termometrom.
- Spada med osnovne veličine, katere osnovna enota je Kelvin (K).
- Kelvin je definiran kot 1/273,16-ti del temperature trojne točke vode.
- Temperatura trojne točke vode v diagramu stanj ustreza trojnemu stanju, kjer so pri določenem tlaku v ravnovesju vse tri agregatne faze čiste snovi: trdna (led), kapljevinska (tekoča voda), plinska (vodna para).
- Temperatura se pogosto izraža v °C; 0 °C je enako 273,15 K
Kaj je IR termometer?
Vrste termometrov
- IR termometer je enako sevalni termometer oziroma pirometer, kar pa ne gre enačiti z laserskim termometrom.
- Temperaturna merilna zaznavala delimo glede na generiranje merilnega signala na mehanska, tekočinska in elektronska.
- Glede na pridobitev in prenos merilnega signala jih delimo na kontaktna – dotikalna ter brez kontaktna – optična.
Zakaj kalibrirati?
Pravilnost rezultatov
- Kontaktni termometri merijo lastno temperaturo, zato z njimi merimo pravilno le, če dosežemo temperaturno ravnovesje med merjenim objektom in termometrom.
- Globina potopitve naj bo tako vsaj 7-kratni premer sonde termometra.
- Termometre je potrebno kalibrirati, saj časovno niso stabilni, so občutljivi na razne tresljaje in različne pogoje, na njihovo točnost pa vplivajo meritve v velikem temperaturnem območju.
- Kalibracija se izvaja po primerjalni metodi s pomočjo kalibracijskih kopeli, klimatskih komor in črnih teles, s katerimi zagotavljamo stabilno temperaturo.
- Točka ledišča je fiksna točka, ki lahko služi za preverjanje stabilnosti termometrov in je tako najprimernejša metoda za vmesna preverjanja termometrov.